»Pesniki in pisatelji stopajo v naša življenja s svojo izkušnjo in modrostjo. In s svojo genialnostjo. Stopajo v predele naših duš, plemenitijo trenutke, ko potrebujemo nekaj več. Silijo nas k razmišljanju in nam izročajo besede. Mojstrsko. Ko pišejo o sebi, pišejo tudi o nas.«
(Odlomek iz kulturnega programa (2) ob slovenskem kulturnem prazniku.)
Učenci so spoznavali kulturne ustanove v domačem kraju. Z različnimi pristopi so se približali velikanu slovenske poezije dr. Francetu Prešernu. Spoznavali so pomen dediščine, različne kulture – še posebej natančno so s pomočjo potopisnih predavanj oz. delavnic spoznali Mongolijo, Sirijo in Kitajsko. V ustvarjalnih delavnicah so se spraševali, zakaj so nekateri ljudje begunci. Doživeli so vpogled v kulturo in umetnost drugih narodov in civilizacij. Krepili so narodno zavest in čutili ponos ob poslušanju in petju slovenske himne. Seznanili so se tudi s tem, kako so računali nekoč.
Za nami je še ena lepa zgodba, iz katere smo se spet naučili, da na cilj lahko pridemo na različne načine, da je do tja nešteto dostopov, na tisoče možnosti, na desetine poti, ki nas vodijo v pravo smer.
Seveda pa so pred nami že nove poti, ki jih moramo prehoditi, če hočemo naprej. Nekatere med njimi so del prav vseh potovanj.
Veselimo se vseh zemljevidov in kažipotov, ki jih že izrisujemo za nove kulturno obarvane izzive.
Zapisala: Vera Granfol, vodja kulturnega dne